Kak plače slaviček vu krletki sedeči,
Tak ja sad tugujem dragu ne videči.
Za tobum gledeči zgubil sem me oči,
Za tobum misleči duge su mi noči.
Kak železo magnes jako k sebi vleče,
Tak pamet, živlenje za tobom me teče.
Vekša žalost nemre mi čez srce projti,
Nego da ja dragoj tebi nemrem dojti.
Rajši bi te videt i z tobum govoriti,
Nego lepo sveta blago zadobiti.

KAJKAVSKI POETRY